Prekrasni jesenski dnevi so nas spodbudili, da v sklopu Malega sončka opravimo daljši pohod.
Tako so se tri starejše skupine skupaj z vzg. timom odpravile na bližnjo domačijo.
Takoj, ko smo zavili z glavne ceste, smo opazovali polja, prečkali potoček, v gozdičku poimenovali drevesa in njihove plodove, ugotavljali razliko med smreko in jelko… Nekaj otrok je kar presenetilo s svojim znanjem, vsi pa so se naučili kaj novega.
Prvo postojanko smo imeli na kmetiji, kjer smo v hlevu občudovali veliko kravjo družino, še posebej pa mladička telička.
Čeprav je bila pot kar dolga, pa tudi sonce je že kazalo svojo moč in so nekateri otroci spraševali, kako daleč je še, so jim oči kar zažarele, ko nas je na dvorišču pozdravil pes čuvaj. Dobro, da je pri hiši kar nekaj muc, ki so se bile voljne igrati, saj so si jih skupinice otrok kar razdelile. Izza ograje so opazovali številne purane in kokoši, v hlevu pa se niso mogli nagledati zajcev, prepelic, grlic… Nikjer ni bilo več čutiti utrujenosti. Vsi so si našli zaposlitev. Nekateri so živali samo opazovali, drugi nabirali peresa različnih živali, se igrali na igralih, ali pa le tekali in preprosto uživali na neomejenem travnatem igrišču.
Čas je prehitro minil in po obveznem okrepčilu, smo se nazaj odpravili po drugi poti. Otroci so si ves čas izmenjavali vtise in spraševali, če lahko še pridejo na obisk.
Ker nam je bil pohod in obisk kmetije vsem zelo všeč, smo sklenili, da ga ob prvi priložnosti ponovimo.
Vzgojiteljici Nada in Marjana
