Vsako leto lutkovna skupina vzgojiteljic, ki deluje v našem vrtcu, za otroke v času vpisa otrok, pripravi lutkovno predstavo. Tokrat smo se lotili novosti. Pripravili smo kamišibaj predstavo, ki je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v leseni oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
Kratka zgodovina kamišibaja
Nekoč se je kamišibajkar pripeljal s kolesom. Na prtljažniku je imel pritrjen lesen oder, pod katerim so bili predali za sladkarije. Na svoj prihod je opozoril z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo.
Kmalu se je okrog njega zbrala množica otrok in krajanov. Za drobiž so si kupili sladkarijo in ogled predstave.
Kamišibajkar je svojo zgodbo premišljeno pripravil v nadaljevanjih. Ko je bilo najbolj napeto, se je poslovil in odpeljal. S tem si je zagotovil publiko ob naslednjem obisku.
Korenine kamišibaja segajo v budistične templje. Tam so menihi s pomočjo slik seznanjali ljudi z vsebinami suter, svetih zgodb. V obliki, kot ga poznamo danes, se je pojavil okoli 1929 na Japonskem. V veliki svetovni gospodarski krizi je doživel svoj vrh do leta 1931, ko je bilo samo v Tokiu 20.000 kamišibajkarjev (30.000 jih je bilo vseh širom po svetu).
Ohranil se je celo med drugo svetovno vojno kot politično propagandni medij.
S pojavom televizije je nato počasi spet zamrl. Zanimivo je, da so televiziji na začetku rekli “denki” kamišibaj , kar po japonsko pomeni električni kamišibaj.
Iz ulic se je preselil predvsem v razrede in igralnice, kjer ga uporabljajo pri pedagoškem in terapevtskem delu.
V Sloveniji ga poznamo od leta 2013. Od takrat se je razširil po vseh slovenskih regijah in postal del kulturnega programa. Kot dragocen pripomoček ga uporabljamo tudi v pedagogiki in terapiji.
Na spodnji povezavi vas vabimo k ogledu predstave Bobek in barčica. Zgodba pripoveduje o dečku Bobku, ki na jezeru zagledal čoln. Nihče ne ve, od kod se je prizibal, a veter ga je gnal naravnost proti njemu. Bobek si je že dolgo želel, da bi se čisto sam podal čez jezero. A takoj ko je skočil nanj, se je z brega oglasila miška, ki si je ravno tako želela pluti. In za njo še žabica, zajček, lisica … Bobek se je pustil preprositi, a ko se jim je pridružil še medved, je bila katastrofa seveda neizbežna. Še dobro, da se zgodba ne konča z medvedovim skokom v čoln, ampak se prav prijazno razplete.
Zapisala: Anja Karba
